Spodaj si lahko preberete izvleček prispevka o izzivih trajnostne rabe fosforja, ki je bil predstavljen na mednarodnem posvetovanju "Komunalna energetika 2017". Celoten prispevek si lahko v pdf obliki ogledate na dnu izvlečka - glejte pod: "Prenesi priponke:...".

Najpomembnejši nutrienti, potrebni za rast rastlin, so dušik, kalij in fosfor. Čeprav jih povezuje dejstvo, da brez njih ne uspeva (in tudi ne zraste) nobena rastlina, se njihov izvor in zaloge precej razlikujejo. Medtem ko je dušika na pretek že v atmosferskem zraku (78% delež), lahko sledi kalija in fosforja najdemo povsod, kjer je ali je bilo prisotno življenje. Vendar pa te zaloge še zdaleč ne dosegajo porabe, ki jo terja sodobno poljedelstvo. Pretežni del porabe teh dveh mineralov se zato pokriva z izkopavanjem zalog, ki se nahajajo v kamninah, tleh in sedimentih, pri čemer pa gre za relativno omejene vire. Rezerve kalija so velike, pri fosforju pa se po nekaterih raziskavah že približujemo višku izrabe razpoložljivih zalog (ang. peak phosphorus), ki bi ga lahko dosegli že v nekaj desetletjih. Pri tem velja omeniti, da je navkljub dobri medijski izpostavljenosti nekaterih okoljskih problematik (v povezavi s poljedeljstvom sta v ospredju predvsem poraba in onesnaževanje vode), zavedanje o zmanjševanju zalog fosforja prisotno več ali manj le v akademskih krogih in še ni doseglo širše javnosti.

Kot že omenjeno, se fosfor danes pridobiva predvsem z izkopavanjem fosfatne rude oziroma s fosfatom bogatega minerala apatita, zaloge pa bi po nekaterih ocenah lahko izčrpali že v naslednjih 50 – 100 letih. Pri tem so mišljene zaloge tistih nahajališč, ki so dovolj bogata z vsebnostjo fosforja in je zato pridobivanje ekonomsko upravičeno (fosfor je sicer enajsti najbolj pogost element v zemeljski skorji, a bi bila izraba v mnogih primerih zaradi nizkih koncentracij nesmotrna). Fosfor je v zemeljski skorji prisoten povsod po svetu, obsežnejša in bogata nahajališča apatita pa so predvsem v Maroku, Zahodna Afriki, Kitajski, ZDA in Jordaniji. Omenjene države so tudi največji izvozniki fosfatne rude. Zaloge fosfatne rude v Evropi so siromašne, omembe vredna pa so predvsem nahajališča vulkanskega izvora na Finskem.